Kraj Luka se prvič omenja l. 1365 in se, v povezavi z zavetnikom kraja sv. Štefanom, takrat imenuje Vallis Sancti Stephani. Lega Luke je idealna, saj je zaščitena od vseh vetrov, v poletni vročini pa osvežitev prinaša maestral, ki se spušča z okoliških hribov. Nad Luko je najvišji vrh Dolgega otoka Vela Straža na nadmorski višini 338 metov. V neposredni bližini kraja je tudi kraška jama Stašna peč in nacionalni park Kornati ter Naravni park Telaščica. Dolgi otok je poln kontrastov ter največji otrok v skupini severno-dalmatinskih otokov. Dolg je cca 45 km, širok pa med 1 in 4 km, s strmo jugozahodno obalo ter nizom uval, med katerima sta še posebej izpostavljeni Sakarun in Telaščica. Ponos otoka je tudi svetilnik Veli Rat na severozahodni strani, ki je z 42 m višine največji na Jadranu.
Na otoku v cca. 12 naseljih živi okoli 1500 prebivalcev. S ceste, ki povezuje vsa mesta na otoku se ponujajo veličastni razgledi. Otok je prometno dobro povezan s kopnim ter hitrimi ladjami. Vsako naselje na otoku ima svojega zaščitnika in tako tudi svojo fešto. Zaliv Sakarun, plaža polna belega peska ter borovega gozda je predvsem kraj užitkov za otroke. Dolgi otok prvič omenja v sredini 10 st. bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet, ki ga v svojem delu ˝De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. V začetku 11 st. se otok imenuje Insula Tilagus, kar se ohranja v današnjem imenu naravnega parka Telaščica. Otok je bil že zelo zgodaj poseljen, o čemur pričajo areheološka najdišča iz Krševanjeg polja in Velog Rata, ki izhajajo iz stare in srednje kamene dobe (paleolitik in mezolitik).